Ni naključje, da ima eden izmed najljubših čajev Angležev, Earl Grey, tako plemenito ime. Pravzaprav je poimenovan po plemiču – Charlesu Greyu, drugemu Earl Greyu, članu plemiške hiše Gray in predsedniku vlade Združenega kraljestva sredi devetnajstega stoletja.

Različne zgodbe, zakaj je ta črni čaj s svojimi cvetličnimi, citronskimi in prijetno jedkimi notami dobil ime po Charlesu Grayu, so preveč zanimive, da jih ne bi povzeli v nekaj vrsticah, preden skočimo na našo edinstveno različico vročega groga z Julius Meinl Earl Grey.

Ena od teorij, ki krožijo, je, da je hvaležni Kitajec, čigar sina je ob utapljanju rešil eden od ljudi Earla Greya, Grayu podaril čaj. A žal ni moč najti nobenega zapisa, da bi Earl Gray kdaj stopil na Kitajsko.

Družina Gray trdi, da so jo zmešali v vzhodni Aziji posebej za Lorda Graya, in sicer zato, da bi zakrili obupen okus vode, ki so jo takrat stregli v njihovi rezidenci Howick Hall. K temu je pripomoglo dodano olje bergamotke, zaradi česar okus Earl Graya resnično izstopa iz vrste črnih čajev. Tako je čaj naredil svoje in slabo vodo spremenil v pravo poslastico.

Po najbolj priljubljeni legendi pa, tako kot se pogosto zgodi pri prelomnih odkritjih, dolgujemo izum čaja Earl Grey čistemu naključju. Britansko trgovsko ladjo, natovorjeno s sodom olja bergamotke in črnega čaja, namenjenega grofu, je zajelo neurje. Sodi so se prevrnili in olje se je razlilo po čaju. Ko je Earl Gray prejel svoj poškodovani tovor v pristanišču, so vsi domnevali, da ga bo odvrgel v vodo. A daleč od tega: okusil je čaj in bil nad njegovo aromo tako prevzet, da ga je od takrat dalje začel proizvajati.

Ne glede na to, kako je Earl Gray v resnici nastal, se - kot za vsemi dobrimi stvarmi v življenju - tudi za tem skriva legendarna zgodba.

Zgodba naslednjega recepta se začenja na Šrilanki in v južni Indiji – kjer gojijo ta čaj Juliusa Meinla – in se konča v vaši skodelici, iz katere upajmo, da srkate, ko se delijo dobre zgodbe, kot je zgornja.