Splošno

Poznavalec kave 101: 7 osnovnih dejstev o malem rjavem zrnu, ki jih vsi kavni poznavalci poznajo

Predstavljamo vam prvi del naše serije objav "Poznavalec kave 101", kjer se bomo ukvarjali z znanostjo in umetnostjo kave na vse možne načine.

Če ste oseba, ki ne samo pije kavo ampak ste z njo obsedeni, o njej filozofirate in o njej berete obskurne knjige, se boste med branjem teh dejstev počutili kot doma. Upamo, da se naučite kaj novega in spodbujamo vas, da nam na kakšnega od naših socialnih omrežij napišete dolg in zgovoren komentar o vašem kavnem znanju.

V tej objavi smo zbrali sedem dejstev o tem rjavem zrnu (če je to sploh njegova pravo imenovanje - glejte dejstvo št. 1), ki jih mora vedeti vsak poznavalec kave.

 

1. Kavna zrna v resnici niso zrna

Tako je, kavno "zrno" je v resnici koščica iz kavne jagode, ki raste na kavovcu. Šokantno kajne ?

 

Če posadite zeleno kavno zrno (s tem mislimo surovo neobdelano zrno) bo ob primernih pogojih zraslo v kavovca.

 

 

2.   Tehnično rečeno je kava sadež

Ja vemo, zdaj zvenimo že kot vaš super obsedeni prijatelj, ki začne na zabavah razlagati naključna dejstva. A glede kave smo MI dejansko čisto pravi poznavalci.

 

Kot smo že omenili zgoraj v prvem dejstvu, je kava koščica iz vijoličnega oz. rdečega sadeža (zrel je lahko tudi rumene ali oranžne barve), ki raste na kavovcu. Tako kot češnje tudi kava spada med koščičasto sadje.

 

Naslednjič, ko vam bo kdo očital da popijete preveč kave, mu lahko odgovorite da obenem vsaj zaužijete tudi veliko sadja. Seveda se šalimo, dejansko pri pitju kave ne zaužijemo nič sadnega deleža iz katerega prihajajo zrna.

 

 

3.  Obstaja 80 do 120 različnih vrst kavovcev, samo 4 izmed teh se uporablja za naš priljubljeni napitek

 

Dve dominantni vrsti kave, ki jih uporabljamo za pripravo napitka sta Coffea Arabica oz. Arabika - predstavlja 60 procentov svetovne proizvodnje - in Coffea Canophora znana tudi kot Robusta.

 

Coffea Liberica (Liberica) and Coffea Dewevrei (Excelsa) sta ostali dve vrsti, ki jih proizvajajo v dosti manjšem obsegu, saj je popraševanje po teh zrnih zelo nizko (zaradi okusa in težav glede njihovega gojenja in nabiranja).

 

 

4.   Kavo čaka doooolga pot in mnogo različnih postopkov ter procesov preden pride od zrna do skodelice

Vse se začne z zasaditvijo semena v velikih vrtnih posteljah v zasenčenih drevesnicah. Odvisno od vrste, kavovec  ponavadi dozori v 2 do 4 letih, takrat se zrna obere. Da preprečimo nastanek plesni moramo kavna zrna takoj začeti procesirati. Zrna se posuši ter se z njih odstrani lupina in sadni delež. Sledi sortiranje zrn po velikosti, pakiranje v vreče in izvoz.

 

Temu sledi proces okušanja zrn imenovan "cupping". Tu se oceni kvaliteto kavnih zrn. Naslednji korak je praženje zelenih kavnih zrn. V procesu praženja zrna pridobijo vsem dobro poznano prijetno aromo in rjavo barvo. Zrna so nato pripravljena, da jih zmeljemo in skuhamo.

 

S tem, ko poznate celotno pot kavnega zrna boste znali kavo še toliko bolj ceniti.

 

 

5.   Če imate kavo res tako radi, jo shranjujte v temnem in hladnem prostoru

Zveni ravno kontra temu, kar počnemu z našimi priljubljenimi stvarmi. A če želite ohraniti te fantastične arome in okuse vaših zrn, jih shranite v neprodušni posodi, ki jih tudi zaščiti pred svetlobo. Največji sovražniki kavnih zrn so svetloba, vlažnost, vročina in kisik.

 

 

6.   Kavna zrna se običajno procesira na 3 različne načine

Procesiranje zrn, postopek kjer iz sadeže izluščimo seme oz. zrno - je eden izmed najpomembnejših korakov pri pridelavi kave in lahko drastično vpliva na okus končnega izdelka. Največkrat se ta korak izvaja po treh različnih metodah:

 

Starošolska suha (naravna) metoda: to je najstarejša in najbolj preprosta metoda. Kavna zrna se razprostre v tankem sloju na sušilnih mizah in se jih izpostavi soncu. Ta postopek uporabljajo v regijah kjer primankuje vode.

 

Mokra metoda: je najbolj razširjen postopek, kjer se s kavnih zrn strojno olušči lupino in sadni del jagode. Zrna se nato spusti v vodne rezervoarje, kjer fermentacija odstrani še ostanke sadnega dela na zrnih.

 

Polsuha (medena) metoda: je popularen postopek v Srednji Ameriki. Tudi ta postopek vključuje strojno luščenje zrn. A zrna pri tem postopku ne gredo čez postopek fermentacije vendar se jih po luščenju tako kot pri suhi metodi razprostre na sušilnih mizah in izpostavi soncu. Ta postopek botruje značilnim sladkim, sočnim in kislim okusom, ki jih zaznamo v skodelici.

 

 

7.   Okus kavnega zrna je odvisen od mnogih različnih dejavnikov

Kavno zrno je odličen primer kako talentiran ustvarjalec je naša mati narava. Morda zveni kičasto a takšna je resnica. Več naravnih dejavnikov se mora med seboj uskladiti, da lahko zrno nekega dne dozori v tako okusno kavo.

 

Od sorte kavovca, kemije prsti, količine dežja in sonca do nadmorske višine kjer raste kava. Vse to vpliva na okus končnega izdelka. Ravno to pa je tudi tisto kar naredi kavo tako prekrasno - mešanica znanosti, ki jo vodi narava in zaradi dve različni seriji kave nista nikoli popolnoma enaki.

Delite prispevek